Značilnosti uporabe amonijevega sulfata v kmetijstvu

Amonijev sulfat iz sintetičnih virov je neke vrste dušikova žveplova snov. Dušik v mineralnih zeliščnih dodatkih je nujen za vse pridelke. Žveplo je eno glavnih hranil kmetijskih rastlin. Je del aminokislin in beljakovin. Po vlogi v prehrani rastlin je žveplo na tretjem mestu, tradicionalno pa na prvem mestu žveplo in fosfor. Veliko količino žvepla v rastlinah predstavlja sulfat, zato je amonijev sulfat zaradi svojih lastnosti nujen.

Amonijev sulfat (amonijev sulfat) se uporablja predvsem kot dušikovo gnojilo v kmetijstvu. Njegove prednosti so razmeroma majhna absorpcija vlage, ni ga enostavno aglomerirati in ima odlične fizikalne lastnosti in kemično stabilnost v primerjavi z amonijevim nitratom in amonijevim bikarbonatom; amonijev sulfat je hitro delujoče gnojilo, dobro biološko gnojilo, njegova reakcija v tleh pa je kisla, kar je primerno za alkalna tla in ogljikova tla. Pomanjkljivost je nizka vsebnost dušika. Poleg dušika vsebuje amonijev sulfat tudi žveplo, ki je zelo koristno za pridelke.

Za sestavo amonija je značilna nizka mobilnost, slaba dostopnost in se ne izpira iz tal. Zato je smiselno uporabiti raztopino amonijevega sulfata ne le kot glavno gnojilo, ampak tudi kot spomladanski dodatek.
Zaradi pomanjkanja žvepla v tleh je dostopnost fosforjevih, dušikovih in kalijevih gnojil resno zmanjšana. Na območjih, kjer so posajene ogrščica, krompir, žita in sladkorna pesa, lahko s pravočasno uporabo amonijevega sulfata (zrnatega, kristalnega) dosežemo odlične rezultate. Pomanjkanje žvepla v industrijskih žitih se razlaga kot znak pomanjkanja dušika. Z uporabo amonijevega sulfata na obdelovalnih površinah lahko hkrati odpravimo pomanjkanje žvepla in dušika ter tako izboljšamo kakovost kmetijskih pridelkov.